{"id":66,"date":"2016-02-04T18:23:40","date_gmt":"2016-02-04T17:23:40","guid":{"rendered":"https:\/\/psihoterapevti.com\/?page_id=66"},"modified":"2019-09-30T20:29:33","modified_gmt":"2019-09-30T18:29:33","slug":"psiholoske-teme","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/psiholoske-teme\/","title":{"rendered":"Psiholo\u0161ke teme"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: center;\"><strong><a href=\"https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/FEAR.png\" rel=\"attachment wp-att-244\"><img loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-medium wp-image-244\" src=\"https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/FEAR-300x209.png\" alt=\"FEAR\" width=\"300\" height=\"209\" srcset=\"https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/FEAR-300x209.png 300w, https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/FEAR-768x536.png 768w, https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/02\/FEAR.png 1024w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>Za kuliso ravnodu\u0161ja: Strah pred bli\u017eino in beg iz odnosa<\/strong><\/p>\n<p>Strah pred bli\u017eino je pogosto nezaveden in vpliva na kvaliteto medosebnih odnosov. Gre za strah pred fizi\u010dno ali \u010dustveno bli\u017eino in se pojavi v najbli\u017ejih in pomembnih odnosih. Pri tej obliki strahu gre pravzaprav za strah pred negativnimi izidi: zavrnitvijo, poslab\u0161anjem odnosa ali naklonjenostjo, ki ne bo vrnjena. Eden od razlogov, da oseba be\u017ei iz odnosa (v delo, v dru\u017einske obveznosti, v igre, v afere, v hobije, v knjige\u2026.) je strah pred bli\u017eino, s katerim oseba misli, da partnerju onemogo\u010da da bi jo prizadel. Dejstvo je, da ta oseba onemogo\u010da sebe, svojo rast in razvoj in prilo\u017enost, da bi dobila v odnosih to, po \u010demer hrepeni.<\/p>\n<p>Strah pred bli\u017eino spro\u017eijo pogosteje pozitivna kot pa negativna \u010dustva. Zbli\u017eanje z nekom, ki je taki osebi pomemben in do njega goji pozitivna \u010dustva, pogosto odpre globoko skrite strahove in ji ote\u017euje ustvarjanje bli\u017enjega odnosa. Te\u017eave v zbli\u017eevanju in poglabljanju odnosa v tem smislu niso posledica partnerja, ampak boja s strahovi.<\/p>\n<p>To se zgodi, ker partner partnerja pogosto vidi in do\u017eivlja pozitivno, kar pa ne ustreza osebi s strahom pred bli\u017eino in njeni negativni podobi o sebi. Na \u017ealost, da bi obdr\u017eala in vzdr\u017eevala svojo negativno podobo o sebi, oseba naredi vse, da bi se ubranila in si izgradi odpor do ljubezni.<\/p>\n<p>Po navadi oseba, ki jo je strah bli\u017eine, zavestno ne zavra\u010da ljubezni. Namesto tega se v trenutkih bli\u017eine vede tako, da ustvarja napetost v odnosu in odriva partnerja od sebe, sabotira odnos. Oseba, ki be\u017ei iz odnosa in prepre\u010duje bli\u017eino, to po\u010dne na naslednje na\u010dine: ka\u017ee nenaklonjenost, se odziva ravnodu\u0161no ali sovra\u017eno, je sumni\u010dava, ka\u017ee izgubo interesa za spolnost, je kriti\u010dna, zaprta. S temi vedenji se nezavedno \u0161\u010diti pred tem, da bi bila zapu\u0161\u010dena in, da bi jo partner zares spoznal in uvidel, da ni popolna, ter jo zapustil. \u010ce partner zares zapusti osebo, ki ga ves \u010das odriva in ne spusti blizu, ta oseba potrdi svoja prepri\u010danja: \u00bbImel sem prav, res nisem vreden ljubezni\u00ab in tako nastane za\u010daran krog.<\/p>\n<p>Pogosto tak\u0161na negativna prepri\u010danja nastanejo v zgodnjem otro\u0161tvu ali v slabih izku\u0161njah z enim ali ve\u010d partnerjev. \u00a0Ker so negativna \u010dustva povezana z negativnimi prepri\u010danji, so osebi znana, doma\u010da in jih je vajena, zmotno predpostavlja, da so ta prepri\u010danja resni\u010dna in jih ni mogo\u010de spreminjati.<\/p>\n<p>Osebe, ki jih je strah bli\u017eine pravzaprav niso osamljeni individualisti. Lahko imajo mnogo prijateljev, a ta prijateljstva so ve\u010dinoma povr\u0161inska. Pogosto so ves \u010das v \u00bbpolzvezah\u00ab s partnerji, ki jih zapustijo takoj, ko bi se utegnili zbli\u017eati. Zapu\u0161\u010danje jih \u0161\u010diti pred tem, da bi bili zapu\u0161\u010deni. Strah pred bli\u017eino je te\u017eje prepoznati pri ljudeh, ki so skriti v telefonih in socialnih omre\u017ejih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Da bi ustvarila ljube\u010de odnose s predanostjo in povezanostjo, se mora oseba soo\u010diti s svojimi negativnimi prepri\u010danji o sebi in prenehati be\u017eati iz odnosov. Strah pred bli\u017eino prepre\u010duje dajanje in sprejemanje ljubezni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>Sindrom sodobnega \u010dasa: izgorelost<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/burnout-1-1.jpg\" rel=\"attachment wp-att-212\"><img loading=\"lazy\" class=\"alignnone wp-image-212 alignleft\" src=\"https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/burnout-1-1-300x244.jpg\" alt=\"burnout-1\" width=\"236\" height=\"192\" srcset=\"https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/burnout-1-1-300x244.jpg 300w, https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/burnout-1-1.jpg 320w\" sizes=\"(max-width: 236px) 100vw, 236px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Glavni znak izgorelosti je ob\u010dutek kroni\u010dne utrujenosti, iz\u010drpanost. Kljub temu oseba pogosto zanika slabo po\u010dutje in nadaljuje s prisilno storilnostjo. Zaradi ob\u010dutkov krivde se oseba \u0161e bolj trudi in zanemarja svoje po\u010dutje.<\/p>\n<p>Delavnost in storilnost sta od nekdaj cenjeni lastnosti, tako so osebe za svoj samouni\u010devalni program (skript) od okolice pogosto pohvaljene ali nagrajene. Tudi svoje otroke u\u010dimo, doma in v \u0161oli, da se le s trdim delom nekaj dose\u017ee.<\/p>\n<p>Problem nastane, kadar otrok \u017eeli u\u010diteljevo pohvalo, star\u0161evsko ljubezen, sprejetost in dobi potrdilo, da to dobi samo takrat, kadar se zelo trudi in trdo dela. Pogosto so \u017ee otroci preobremenjeni in kroni\u010dno utrujeni. Vendar pa kroni\u010dna utrujenost ne pomeni vedno izgorelosti, saj se pojavlja tudi kot znak nekaterih drugih telesnih bolezni in pri depresiji. Kadar se poleg kroni\u010dne utrujenosti pojavijo \u0161e tesnoba, pani\u010dni napadi, nemo\u010d, razdra\u017eljivost, \u010dustveno nihanje, odmik od ljudi\u2026.itd, lahko govorimo o izgorelosti.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/BURNOUTza-spletno-stran.jpg\" rel=\"attachment wp-att-207\"><img loading=\"lazy\" class=\"size-full wp-image-207 aligncenter\" src=\"https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/BURNOUTza-spletno-stran.jpg\" alt=\"burnoutza-spletno-stran\" width=\"263\" height=\"180\" \/><\/a><\/p>\n<p style=\"text-align: left;\">Z opu\u0161\u010danjem dejavnosti , po\u010ditkom, spremembo na\u010dina \u017eivljenja in bolj\u0161o organizacijo dela, izgorelosti ne odpravimo, saj gre pri osebi, ki se privede do izgorevanja, \u00a0za notranjo motivacijo, ki jo vodijo notranje prisile ali drajverji. Vsebina notranjih prisil dolo\u010da, kak\u0161ne situacije bodo spro\u017eile proces izgorevanja. Tveganje za izgorevanje torej ne prina\u0161a samo stres na delovnem mestu, izgorevamo lahko tudi v zasebnem \u017eivljenju, tudi brezposelne osebe lahko izgorevajo. Posebno tveganje za izgorelost predstavlja tako imenovana sendvi\u010d generacija, to so ljudje srednjih let, ki morajo na eni strani skrbeti za odra\u0161\u010dajo\u010de, polnoletne ali za \u017ee odrasle otroke in na drugi strani tudi za ostarele star\u0161e. Ob tem so \u0161e vedno delovno aktivni.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/CCM_Work-Life-Balance_600.png\" rel=\"attachment wp-att-208\"><img loading=\"lazy\" class=\"size-medium wp-image-208 alignleft\" src=\"https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/CCM_Work-Life-Balance_600-300x216.png\" alt=\"ccm_work-life-balance_600\" width=\"300\" height=\"216\" srcset=\"https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/CCM_Work-Life-Balance_600-300x216.png 300w, https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/CCM_Work-Life-Balance_600.png 600w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u010ce se \u017eelimo trajno obvarovati pred izgorelostjo, je potrebno s strokovno pomo\u010djo spremeniti tvegane osebnostne zna\u010dilnosti. Po vsej verjetnosti je oseba, ki ima znake izgorevanja, neko\u010d zavzela \u017eivljenjsko pozicijo:<\/p>\n<p>V redu sem samo, \u010de trdo delam&#8230; \u010de se ves \u010das trudim,\u2026\u010de vedno ustre\u017eem drugim,\u2026.\u010de so moji rezultati popolni,\u2026\u010de vedno vse opravim do konca \u2026itd\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Izgorevanje poteka v treh stopnjah, ki se razlikujejo po \u0161tevilu in intenzivnosti simptomov:<\/p>\n<p>1. stopnja izgorevanja\u00a0<strong>\u2013\u00a0iz\u010drpanost<br \/>\n<\/strong>2. stopnja izgorevanja\u00a0<strong>\u2013<\/strong>\u00a0<b>ujetost<\/b><strong><br \/>\n<\/strong>3. stopnja izgorevanja\u00a0<strong>\u2013<\/strong>\u00a0<b>sindrom adrenalne izgorelosti<\/b><\/p>\n<p>Klju\u010dni simptom izgorevanja je\u00a0<strong>deloholizem<\/strong>.\u00a0 Kroni\u010dna utrujenost in odpor do dela sama po sebi \u0161e ne pomenita izgorelosti, ampak\u00a0sta najpogosteje simptoma delovne iz\u010drpanosti (<em>wornout<\/em>), ki je normalna posledica pretiranih delovnih obremenitev. Ko pa sta povezana z\u00a0<strong>deloholizmom<\/strong>, pogosto ka\u017eeta na to, da \u010dlovek izgoreva, da je kandidat za izgorelost.<\/p>\n<p>\u010custveni znaki se stopnjujejo od tesnobe, razo\u010daranja,\u00a0frustriranosti, nemo\u010di, razdra\u017eljivosti, do ob\u010dutka ujetosti, odpora do dela, idealizacije, ob\u010dutkov krivde, jeze, samomorilnih misli, \u017eelje po umiku, besa in sramu\u2026kar lahko privede do <strong>Adrenalnega zloma, <\/strong>ki <strong>\u00a0<\/strong>pomeni skoraj popolno izgubo energije, velik psihofizi\u010dni in nevrolo\u0161ki zlom (blokada HHA osi), ki pogosto pripelje do hospitalizacije v psihiatri\u010dni ustanovi.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/burn-out-th.jpg\" rel=\"attachment wp-att-205\"><img loading=\"lazy\" class=\"alignnone size-medium wp-image-205\" src=\"https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/burn-out-th-300x120.jpg\" alt=\"burn-out-th\" width=\"300\" height=\"120\" srcset=\"https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/burn-out-th-300x120.jpg 300w, https:\/\/psihoterapevti.com\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/burn-out-th.jpg 750w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<p><strong>Poslu\u0161ajmo tudi, kaj nam pravi telo! V\u010dasih nas na pogovor s psihoterapevtom pripeljejo prav telesni znaki izgorelosti.<\/strong><\/p>\n<p>Alenka Somensary<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Za kuliso ravnodu\u0161ja: Strah pred bli\u017eino in beg iz odnosa Strah pred bli\u017eino je pogosto nezaveden in vpliva na kvaliteto medosebnih odnosov. Gre za strah pred fizi\u010dno ali \u010dustveno bli\u017eino in se pojavi v najbli\u017ejih in pomembnih odnosih. Pri tej obliki strahu gre pravzaprav za strah pred negativnimi izidi: zavrnitvijo, poslab\u0161anjem odnosa ali naklonjenostjo, ki [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"template-full-width.php","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/66"}],"collection":[{"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=66"}],"version-history":[{"count":17,"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/66\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":289,"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/66\/revisions\/289"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=66"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}