{"id":64,"date":"2016-02-04T18:24:12","date_gmt":"2016-02-04T17:24:12","guid":{"rendered":"https:\/\/psihoterapevti.com\/?page_id=64"},"modified":"2019-09-30T20:30:21","modified_gmt":"2019-09-30T18:30:21","slug":"psihoterapevske-smeri","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/psihoterapevske-smeri\/","title":{"rendered":"Psihoterapevske smeri"},"content":{"rendered":"<p><span style=\"text-decoration: underline;\"><strong>Kaj je<\/strong> <strong>TRANSAKCIJSKA ANALIZA<\/strong>?<\/span><\/p>\n<p>Transakcijska analiza je psihoterapevtska modaliteta, ki se uporablja za razumevanje \u010dlovekovega razvoja in omogo\u010da spreminjanje \u017eivljenjskih vzorcev. Uporabna je tako za terapijo klini\u010dno zapletenih stanj, kot tudi v vsakdanjem \u017eivljenju posameznika, saj nudi spodbujajo\u010d okvir za razumevanje kako smo se kot oseba razvijali, kdo smo postali, kak\u0161ne odnose imamo in kako komuniciramo z drugimi.<\/p>\n<p>S Transakcijsko Analizo razlo\u017eimo kako kot oseba delujemo in kak\u0161ne vzorce ponavljamo na podro\u010dju mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja in vedenja. Vzorci vedenja, \u010dustvovanja in mi\u0161ljenja so pogosto samouni\u010dujo\u010di in za osebo bole\u010di. Po\u010dnemo stvari, ne da bi zares vedeli zakaj. S TA konceptom \u017divljenjski na\u010drt razlo\u017eimo kako ljudje v sedanjosti uporabljamo strategije, ki smo se jih nau\u010dili neko\u010d kot otroci. V otro\u0161tvu so bile te strategije uporabne, v sedanjosti pa ovirajo na\u0161 razvoj, potencial. Ko se enkrat zavedamo svojih samouni\u010dujo\u010dih in omejujo\u010dih \u017eivljenjskih vzorcev, postanejo dosegljivi za spreminjanje. Spremembe klient dose\u017ee v dogovoru s terapevtom, glede na \u017eeljen terapevtski cilj.<\/p>\n<p>Z vedno ve\u010djim zavedanjem , spontanostjo in intimnostjo spreminjamo zgodnje odlo\u010ditve klienta, ki so pogosto nefunkcionalne in omejujo\u010de. Spreminjanje zgodnjih odlo\u010ditev klienti do\u017eivijo kot olaj\u0161anje, v svoje \u017eivljenje pa lahko spustijo ve\u010d pozitivnega.<\/p>\n<p>Novi \u017eivljenjski vzorci, osebna rast in razvoj omogo\u010dita klientu da dose\u017ee avtonomijo.<\/p>\n<p>Utemeljitelj Transakcijske Analize je dr. Eric Berne, ki je dejal: \u00bbTransakcijska analiza je predobra, da bi jo namenili samo bolnim.\u00ab<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\"><strong>GE\u0160TALT PSIHOTERAPIJA<\/strong><\/span><\/p>\n<p>Ge\u0161tal terapija omogo\u010da, da posameznik preizku\u0161a nove na\u010dine do\u017eivljanja in odzivanja ter da izostri zavedanje vsega, kar se dogaja zunaj in znotraj njega. Omogo\u010da osebnostno rast, da posameznik prepozna in aktivira neodkrite zmo\u017enosti. Na\u010din dela s posameznikom je predvsem izkustven, prednost daje spoznanju pred znanjem in mo\u010dno spodbuja aktivnost posameznika ter njegovo odgovornost.<\/p>\n<p>Poudarek v ge\u0161talt terapiji je na sedanjosti, zavedanju in neposrednem do\u017eivljanju, kar je za kulturo v kateri \u017eivimo zelo aktualno.<\/p>\n<p>Kultura v kateri \u017eivimo je usmerjena v prihodnost (v cilje, storilnost) in pozablja na pomen sedanjosti. Z zanikanjem sedanjosti pa zanikamo pomen \u010dustev, saj so \u010dustva odziv na neposredno stvarnost. \u017divljenje se zdi kot nenehna priprava za nekaj, kar bo \u0161ele pri\u0161lo, ko pa to zares nastopi, nas navada odrekati se sedanjosti tako bremeni, da v njen pravzaprav ne znamo ve\u010d \u017eiveti. V ge\u0161talt terapiji \u00bbpoudarek na sedanjosti\u00ab ne pomeni, da ge\u0161talt terapija odreka pomen preteklih izku\u0161enj in na\u010drtov za prihodnost \u2013seveda, oboje zajema pomembno mesto v psihi\u010dnem delovanju, vendar le toliko, kolikor je navzo\u010de v sedanjem trenutku.<\/p>\n<p>Ko govorimo v ge\u0161talt terapiji o zavedanju, govorimo o tem, da terapevt pomaga posamezniku vzdr\u017eevati nepretrgan tok zavedanja svojih ob\u010dutij. Zavedanje je v nekem smislu \u00bbneocenjujo\u010de prislu\u0161kovanje temu, kar se dogaja v nas tukaj in zdaj\u00ab. V bistvu je spontana pozornost organizma na to, kar ga trenutno zanima in pomeni neposreden kontakt z okoljem. V praksi je zavedanje te\u017eko dose\u010di, saj smo ponavadi obremenjeni z mnogimi predstavami in prisilnimi mislimi, ki se vra\u010dajo k nedokon\u010danim situacijam. Ge\u0161talt terapija omogo\u010da,da se kontinuititete zavedanja lahko nau\u010dimo.<\/p>\n<p>Ge\u0161talt terapija daje prednost spoznanju pred znanjem. Pomembno je neposredno do\u017eivljanje. Kateremu se mnogokrat izogibamo prav z uporabo \u00bbznanja\u00ab. Eno najpogostej\u0161ih izmikanj neposrednemu do\u017eivljanju, ki ga kot posamezniki uporabljamo je uporaba razmi\u0161ljanja in ocenjevanja, saj neposredno do\u017eivljanje in mi\u0161ljenje ne moreta potekati so\u010dasno. V ge\u0161talt terapiji -v medosebni situaciji posameznika in terapevta- izra\u017eanje do\u017eivljanja lahko poteka tako verbalno kot neverbalno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kaj je TRANSAKCIJSKA ANALIZA? Transakcijska analiza je psihoterapevtska modaliteta, ki se uporablja za razumevanje \u010dlovekovega razvoja in omogo\u010da spreminjanje \u017eivljenjskih vzorcev. Uporabna je tako za terapijo klini\u010dno zapletenih stanj, kot tudi v vsakdanjem \u017eivljenju posameznika, saj nudi spodbujajo\u010d okvir za razumevanje kako smo se kot oseba razvijali, kdo smo postali, kak\u0161ne odnose imamo in kako [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"template-full-width.php","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/64"}],"collection":[{"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=64"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/64\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":291,"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/64\/revisions\/291"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/psihoterapevti.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=64"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}