ADDRESS

alenka(at)psihoterapevti.com

EMAIL

PHONE

041-365-461

Psihološke teme

FEAR

Za kuliso ravnodušja: Strah pred bližino in beg iz odnosa

Strah pred bližino je pogosto nezaveden in vpliva na kvaliteto medosebnih odnosov. Gre za strah pred fizično ali čustveno bližino in se pojavi v najbližjih in pomembnih odnosih. Pri tej obliki strahu gre pravzaprav za strah pred negativnimi izidi: zavrnitvijo, poslabšanjem odnosa ali naklonjenostjo, ki ne bo vrnjena. Eden od razlogov, da oseba beži iz odnosa (v delo, v družinske obveznosti, v igre, v afere, v hobije, v knjige….) je strah pred bližino, s katerim oseba misli, da partnerju onemogoča da bi jo prizadel. Dejstvo je, da ta oseba onemogoča sebe, svojo rast in razvoj in priložnost, da bi dobila v odnosih to, po čemer hrepeni.

Strah pred bližino sprožijo pogosteje pozitivna kot pa negativna čustva. Zbližanje z nekom, ki je taki osebi pomemben in do njega goji pozitivna čustva, pogosto odpre globoko skrite strahove in ji otežuje ustvarjanje bližnjega odnosa. Težave v zbliževanju in poglabljanju odnosa v tem smislu niso posledica partnerja, ampak boja s strahovi.

To se zgodi, ker partner partnerja pogosto vidi in doživlja pozitivno, kar pa ne ustreza osebi s strahom pred bližino in njeni negativni podobi o sebi. Na žalost, da bi obdržala in vzdrževala svojo negativno podobo o sebi, oseba naredi vse, da bi se ubranila in si izgradi odpor do ljubezni.

Po navadi oseba, ki jo je strah bližine, zavestno ne zavrača ljubezni. Namesto tega se v trenutkih bližine vede tako, da ustvarja napetost v odnosu in odriva partnerja od sebe, sabotira odnos. Oseba, ki beži iz odnosa in preprečuje bližino, to počne na naslednje načine: kaže nenaklonjenost, se odziva ravnodušno ali sovražno, je sumničava, kaže izgubo interesa za spolnost, je kritična, zaprta. S temi vedenji se nezavedno ščiti pred tem, da bi bila zapuščena in, da bi jo partner zares spoznal in uvidel, da ni popolna, ter jo zapustil. Če partner zares zapusti osebo, ki ga ves čas odriva in ne spusti blizu, ta oseba potrdi svoja prepričanja: »Imel sem prav, res nisem vreden ljubezni« in tako nastane začaran krog.

Pogosto takšna negativna prepričanja nastanejo v zgodnjem otroštvu ali v slabih izkušnjah z enim ali več partnerjev.  Ker so negativna čustva povezana z negativnimi prepričanji, so osebi znana, domača in jih je vajena, zmotno predpostavlja, da so ta prepričanja resnična in jih ni mogoče spreminjati.

Osebe, ki jih je strah bližine pravzaprav niso osamljeni individualisti. Lahko imajo mnogo prijateljev, a ta prijateljstva so večinoma površinska. Pogosto so ves čas v »polzvezah« s partnerji, ki jih zapustijo takoj, ko bi se utegnili zbližati. Zapuščanje jih ščiti pred tem, da bi bili zapuščeni. Strah pred bližino je težje prepoznati pri ljudeh, ki so skriti v telefonih in socialnih omrežjih.

 

Da bi ustvarila ljubeče odnose s predanostjo in povezanostjo, se mora oseba soočiti s svojimi negativnimi prepričanji o sebi in prenehati bežati iz odnosov. Strah pred bližino preprečuje dajanje in sprejemanje ljubezni.

 

 

Sindrom sodobnega časa: izgorelost

burnout-1

Glavni znak izgorelosti je občutek kronične utrujenosti, izčrpanost. Kljub temu oseba pogosto zanika slabo počutje in nadaljuje s prisilno storilnostjo. Zaradi občutkov krivde se oseba še bolj trudi in zanemarja svoje počutje.

Delavnost in storilnost sta od nekdaj cenjeni lastnosti, tako so osebe za svoj samouničevalni program (skript) od okolice pogosto pohvaljene ali nagrajene. Tudi svoje otroke učimo, doma in v šoli, da se le s trdim delom nekaj doseže.

Problem nastane, kadar otrok želi učiteljevo pohvalo, starševsko ljubezen, sprejetost in dobi potrdilo, da to dobi samo takrat, kadar se zelo trudi in trdo dela. Pogosto so že otroci preobremenjeni in kronično utrujeni. Vendar pa kronična utrujenost ne pomeni vedno izgorelosti, saj se pojavlja tudi kot znak nekaterih drugih telesnih bolezni in pri depresiji. Kadar se poleg kronične utrujenosti pojavijo še tesnoba, panični napadi, nemoč, razdražljivost, čustveno nihanje, odmik od ljudi….itd, lahko govorimo o izgorelosti.

burnoutza-spletno-stran

Z opuščanjem dejavnosti , počitkom, spremembo načina življenja in boljšo organizacijo dela, izgorelosti ne odpravimo, saj gre pri osebi, ki se privede do izgorevanja,  za notranjo motivacijo, ki jo vodijo notranje prisile ali drajverji. Vsebina notranjih prisil določa, kakšne situacije bodo sprožile proces izgorevanja. Tveganje za izgorevanje torej ne prinaša samo stres na delovnem mestu, izgorevamo lahko tudi v zasebnem življenju, tudi brezposelne osebe lahko izgorevajo. Posebno tveganje za izgorelost predstavlja tako imenovana sendvič generacija, to so ljudje srednjih let, ki morajo na eni strani skrbeti za odraščajoče, polnoletne ali za že odrasle otroke in na drugi strani tudi za ostarele starše. Ob tem so še vedno delovno aktivni.

ccm_work-life-balance_600

 

Če se želimo trajno obvarovati pred izgorelostjo, je potrebno s strokovno pomočjo spremeniti tvegane osebnostne značilnosti. Po vsej verjetnosti je oseba, ki ima znake izgorevanja, nekoč zavzela življenjsko pozicijo:

V redu sem samo, če trdo delam… če se ves čas trudim,…če vedno ustrežem drugim,….če so moji rezultati popolni,…če vedno vse opravim do konca …itd…

 

 

Izgorevanje poteka v treh stopnjah, ki se razlikujejo po številu in intenzivnosti simptomov:

1. stopnja izgorevanja – izčrpanost
2. stopnja izgorevanja  ujetost
3. stopnja izgorevanja  sindrom adrenalne izgorelosti

Ključni simptom izgorevanja je deloholizem.  Kronična utrujenost in odpor do dela sama po sebi še ne pomenita izgorelosti, ampak sta najpogosteje simptoma delovne izčrpanosti (wornout), ki je normalna posledica pretiranih delovnih obremenitev. Ko pa sta povezana z deloholizmom, pogosto kažeta na to, da človek izgoreva, da je kandidat za izgorelost.

Čustveni znaki se stopnjujejo od tesnobe, razočaranja, frustriranosti, nemoči, razdražljivosti, do občutka ujetosti, odpora do dela, idealizacije, občutkov krivde, jeze, samomorilnih misli, želje po umiku, besa in sramu…kar lahko privede do Adrenalnega zloma, ki  pomeni skoraj popolno izgubo energije, velik psihofizični in nevrološki zlom (blokada HHA osi), ki pogosto pripelje do hospitalizacije v psihiatrični ustanovi.

burn-out-th

Poslušajmo tudi, kaj nam pravi telo! Včasih nas na pogovor s psihoterapevtom pripeljejo prav telesni znaki izgorelosti.

Alenka Somensary