Kaj je TRANSAKCIJSKA ANALIZA?
Transakcijska analiza je psihoterapevtska modaliteta, ki se uporablja za razumevanje človekovega razvoja in omogoča spreminjanje življenjskih vzorcev. Uporabna je tako za terapijo klinično zapletenih stanj, kot tudi v vsakdanjem življenju posameznika, saj nudi spodbujajoč okvir za razumevanje kako smo se kot oseba razvijali, kdo smo postali, kakšne odnose imamo in kako komuniciramo z drugimi.
S Transakcijsko Analizo razložimo kako kot oseba delujemo in kakšne vzorce ponavljamo na področju mišljenja, čustvovanja in vedenja. Vzorci vedenja, čustvovanja in mišljenja so pogosto samouničujoči in za osebo boleči. Počnemo stvari, ne da bi zares vedeli zakaj. S TA konceptom Življenjski načrt razložimo kako ljudje v sedanjosti uporabljamo strategije, ki smo se jih naučili nekoč kot otroci. V otroštvu so bile te strategije uporabne, v sedanjosti pa ovirajo naš razvoj, potencial. Ko se enkrat zavedamo svojih samouničujočih in omejujočih življenjskih vzorcev, postanejo dosegljivi za spreminjanje. Spremembe klient doseže v dogovoru s terapevtom, glede na željen terapevtski cilj.
Z vedno večjim zavedanjem , spontanostjo in intimnostjo spreminjamo zgodnje odločitve klienta, ki so pogosto nefunkcionalne in omejujoče. Spreminjanje zgodnjih odločitev klienti doživijo kot olajšanje, v svoje življenje pa lahko spustijo več pozitivnega.
Novi življenjski vzorci, osebna rast in razvoj omogočita klientu da doseže avtonomijo.
Utemeljitelj Transakcijske Analize je dr. Eric Berne, ki je dejal: »Transakcijska analiza je predobra, da bi jo namenili samo bolnim.«
GEŠTALT PSIHOTERAPIJA
Geštal terapija omogoča, da posameznik preizkuša nove načine doživljanja in odzivanja ter da izostri zavedanje vsega, kar se dogaja zunaj in znotraj njega. Omogoča osebnostno rast, da posameznik prepozna in aktivira neodkrite zmožnosti. Način dela s posameznikom je predvsem izkustven, prednost daje spoznanju pred znanjem in močno spodbuja aktivnost posameznika ter njegovo odgovornost.
Poudarek v geštalt terapiji je na sedanjosti, zavedanju in neposrednem doživljanju, kar je za kulturo v kateri živimo zelo aktualno.
Kultura v kateri živimo je usmerjena v prihodnost (v cilje, storilnost) in pozablja na pomen sedanjosti. Z zanikanjem sedanjosti pa zanikamo pomen čustev, saj so čustva odziv na neposredno stvarnost. Življenje se zdi kot nenehna priprava za nekaj, kar bo šele prišlo, ko pa to zares nastopi, nas navada odrekati se sedanjosti tako bremeni, da v njen pravzaprav ne znamo več živeti. V geštalt terapiji »poudarek na sedanjosti« ne pomeni, da geštalt terapija odreka pomen preteklih izkušenj in načrtov za prihodnost –seveda, oboje zajema pomembno mesto v psihičnem delovanju, vendar le toliko, kolikor je navzoče v sedanjem trenutku.
Ko govorimo v geštalt terapiji o zavedanju, govorimo o tem, da terapevt pomaga posamezniku vzdrževati nepretrgan tok zavedanja svojih občutij. Zavedanje je v nekem smislu »neocenjujoče prisluškovanje temu, kar se dogaja v nas tukaj in zdaj«. V bistvu je spontana pozornost organizma na to, kar ga trenutno zanima in pomeni neposreden kontakt z okoljem. V praksi je zavedanje težko doseči, saj smo ponavadi obremenjeni z mnogimi predstavami in prisilnimi mislimi, ki se vračajo k nedokončanim situacijam. Geštalt terapija omogoča,da se kontinuititete zavedanja lahko naučimo.
Geštalt terapija daje prednost spoznanju pred znanjem. Pomembno je neposredno doživljanje. Kateremu se mnogokrat izogibamo prav z uporabo »znanja«. Eno najpogostejših izmikanj neposrednemu doživljanju, ki ga kot posamezniki uporabljamo je uporaba razmišljanja in ocenjevanja, saj neposredno doživljanje in mišljenje ne moreta potekati sočasno. V geštalt terapiji -v medosebni situaciji posameznika in terapevta- izražanje doživljanja lahko poteka tako verbalno kot neverbalno.